Finančne institucije

V letu 2015 smo zaključili študijo, ki jo je naročila nevladna organizacija Eurodad in ugotavlja vpliv priporočil mednarodnih finančnih ustanov na slovenske politične odločitve. Raziskovalka Ajda Pistotnik je rezultate študije predstavila tudi na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Limi, kjer je bil del zasedanja namenjen civilni družbi. Študija je namenjena predstavitvi temeljev za razumevanje nedavne ekonomske in politične krize v Sloveniji. Cilji študije so: ugotoviti vpliv mednarodnih institucij na vladne reforme, identificirati ključne odločevalce pri oblikovanju in izvrševanju reform, razumeti kako in med katerimi sektorji so razdeljene uteži ekonomskih bremenitev ter raziskati spremembo v ravnotežju med univerzalnim in usmerjenim pristopom pri zagotavljanju storitev iz javnega proračuna.

Priporočila mednarodnih finančnih institucij se v večini osredotočajo na zmanjševanje socialne vloge države, saj to omogoča liberalnejše gospodarsko okolje in posledično lažji pretok kapitala, medtem ko standardi socialne varnosti in delavskih pravic slabijo. Študija je pokazala, da je bilo tako tudi v primeru Slovenije. Analiza različnih vladnih ukrepov po priporočilih mednarodnih institucij pokaže, da so imele te institucije ključno vlogo pri oblikovanju nacionalne zakonodaje in vladnih praks v Sloveniji, njihov vpliv pa se je povečal po letu 2008, ko smo se soočili z ekonomsko krizo.

Raziskovalka Ajda Pistotnik je bila pred časom tudi nacionalna urednica mednarodne iniciative TroikaWatch, kjer so objavljali novice o trojki in obravnavali posledice njenih ukrepov, pri katerih ne gre za pomoč, temveč za posojila državam v težavah, ki so pogojena z izvajanjem jasno določenih reform. Medijski diskurz o pomoči je tako zavajajoč. V prvi vrsti je treba zmanjšati razkorak med bogatimi in revnimi, nujna je prerazporeditev bogastva, tudi prek drugačnega sistema obdavčitev, pridobljena sredstva pa bi morala biti namenjena izgradnji socialne infrastrukture.