Zbirka esejev: Besednjak za novo dobo (2020) →

Zbirka esejev: Besednjak za novo dobo

Zbirka esejev je nastala kot zaključek cikla pogovorov Besednjak za novo dobo. Avtorice in gostje cikla pogovorov o aktualnih družbeno političnih dilemah so premišljevale in eksperimentirale z novimi koncepti, zagovarjale drugačno in pravičnejšo družbo.

Naš namen je bil podpirati in aktivno vključevati napredne in radikalne raziskovalke, ki si zamišljajo ter preizkušajo alternativne oziroma nove politične prakse na svojem strokovnem področju. Med slednjimi smo dali prednost potrebi po spremembi politike od spodaj navzgor, saj smo prepričani, da lahko ta pomembno prispeva k preobrazbi družbe v smeri družbene in okoljske blaginje za vse. Verjamemo, da feminizacija političnega prostora, poleg skrbi za večjo prisotnost žensk v procesih odločanja in izvajanja javnih politik ter poleg skrbi za spodbujanje enakosti spolov, stremi tudi k spremembi načina vodenja politike. Feminizirana politika želi postaviti v svoje središče vsakdanje življenje, poudariti pomen majhnega, odnosov, skupnosti in skupnega dobrega ter izziva umetno delitev med zasebnim in političnim.

    • Ajda Pistotnik: Prodorna platforma? Tišina je izdaja, Uvodnik.

… Teme in vsebina cikla pogovorov Besednjak za novo dobo, iz katerih je izšla pričujoča zbirka esejev, so danes verjetno še bolj aktualne in pereče kot so bile lansko leto v času, ko smo ta cikel zasnovale. Tedaj smo želele sprožiti poglobljen premislek o mejah gospodarske rasti… V esejih obravnavane tematske polemike ponujajo razmisleke o že obstoječih, konkretnih, navdihujočih in alternativnih praksah. Prav potreba, da o njih spregovorimo javno in v okviru daljšega procesa skupnostnega premišljevanja o potencialih nove političnosti, je tista, ki je poganjala ustvarjanje besednjaka za novo dobo, z novimi koncepti in novim razumevanjem politične akcije…

      • Maša Hawlina: Prerastimo lastništvo?

Maša opozarja, da je izraz stanovanjska kriza zavajajoč in poudarja, da bomo spremembe v stanovanjski preskrbi lahko dosegli le s temeljnimi družbenimi spremembami, družbeno preobrazbo.

        • Asja Hrvatin: Skrb kot praksa odpora proti trdnjavi Evropi

Asja pojasnjuje, da je potrebno skrb namensko organizirati kot prakso odpora, ki kot takšna omogoča preseganje hierarhij in transformacijo skupnosti v smeri gradnje avtonomije.

          • Nicoleta Nour: Skupnostno reševanje podnebne krize

Nicoleta piše o podnebni krizi in vlogi skupnosti, kje in kako lahko pri boju za podnebno pravičnost, pripomore pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo ob pospešenem uničevanju okolja.

            • Sara Pistotnik: Politike zdravja in država blaginje

Sara pojasnjuje, da je slovenski zdravstveni sistem navkljub stremenju k solidarnosti in univerzalni pokritosti zaradi prepletenosti s trgom dela ne zmore izpolniti svojih deklariranih načel.

              • Lana Zdravković: Kako misliti emancipatorno politiko danes?

Lana problematizira dominantni imperativ konsenzualne demokracije, ki se predstavlja kot edini legitimni nosilec politike, ter politične misli-prakse prek katerih lahko mislimo utopično afirmacijo radikalne enakosti.

Z eseji in s ciklom pogovorov smo želele izzivati aktualne premisleke o družbeno političnih vprašanjih, osvetljevati ideje in prakse odrasti, ki si jih zamišljamo in ki so potrebne za radikalno preobrazbo družbe, ki lahko preživi edino znotraj planetarnih omejitev. Dogodki so nas spodbujali h globljemu razmisleku o potencialu idej odrasti s poudarki na političnih, družbenih in okoljskih bojih. Obravnavane tematske polemike zapisane v Zbirki esejev ponujajo razmisleke že obstoječih, konkretnih, navdihujočih in alternativnih praks. Prav o teh želimo spregovoriti javno ter skupnostno premišljevati o zmožnosti nove političnosti.

Medijske objave:

Lastnina in utopija v novem desetletju. Outsider (10. 1. 2020)
Tanka je meja med skrbjo in nasiljem. Večer (14. 3. 2020)
O mladih se govori, ko je to popularno, z mladimi skoraj nikoli. VAL 202, RTVSLO (3. 5. 2020)
Ni dovolj javno zdravstvo, v katerem so čakalne vrste dolge. Delo (22. 2. 2020)
Če sem izkoriščana, mi je vseeno, ali me izkorišča ženska ali moški. MMC, RTVSLO (8. 3. 2020)