Prebivalci za finančno pravičnost
Projekt Prebivalci za finančno pravičnost je sofinanciran s strani programa EU Development Education and Awareness Raising, kjer izvajamo projekt z naslovom »Let’s End Debt Dependency: Degrowth Everything, Everywhere«. Cilj projekta je finančni sistem, ki deluje v dobro vseh in je demokratično nadzorovan. Trenutno znotraj finančnega sistema vidimo, da ima dobiček prednost pred ljudmi in zasebne finance pred javnimi ter dolg pred razvojem.
Mednarodni projekt sestavlja raznolika skupina številnih evropskih partnerjev, od lokalnih samoorganiziranih skupin do velikih mednarodnih nevladnih organizacij, s skupno vizijo informiranja in povezovanja ter spodbujanja prebivalcev k skupnemu delovanju za pravičnejši mednarodni finančni sistem. EnaBanda želi v okviru projekta spodbujati in razvijati tudi javni diskurz na teme odrasti in ekonomije dolga.
Zbirka esejev Let’s Talk: Debt Meets Degrowth
Na mednarodnem seminarju, ki smo ga junija organizirali v Ljubljani, smo gostili raziskovalce in aktiviste iz Portugalske, Španije, Združenega kraljestva, ZDA, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije in Slovenije, ki so si med seboj delili razumevanja aktualnih sprememb znotraj družbeno-ekonomskega dogajanja, izmenjavali smo si medsebojne izkušnje socialnega in političnega organiziranja ter razpravljali o možnostih nadaljnjega sodelovanja.
Več o dogodku si lahko ogledate v video prispevku Odrast(imo) RTVSLO.
Kljub številnim konferencam in razpravam na temo dolga ter odrasti zaznavamo pomanjkanje medsebojne komunikacije in sodelovanja med tema dvema gibanjema. Na seminarju smo premišljevali, kako znotraj aktualnega družbenega, ekonomskega in političnega sistema, ki je v osnovi nepravičen, poseči z odpisom dolga. Znano je, da mehanizmi za to sicer obstajajo, vendar je vprašanje odpisa dolga veliko bolj kot ekonomsko vprašanje predvsem politično vprašanje. Ugotavljali smo, da potrebujemo nove politike in politične koncepte, ki bi lahko pripeljali do boljšega življenja, razpravljali smo o novih načinih soustvarjanja skupnosti ter kako to idejo prevesti v prakso. Eden od zaključkov je bil tudi, da je reorganizacija vsakdanjega življenja na način, ki ga omogočajo skupnostne oblike stanovanjske prakse in kjer dostop do stanovanja ni utemeljen v zadolževanju, osrednjega pomena. Na ta način se gospodinjstvo osvobodi primeža dolga ter s tem, vsaj v segmentu stanovanjske preskrbe, ni podrejeno diktatu kapitalistične ekonomije.
