Poročilo: Slovenski javni dolg

Glavni cilj poročila Poročilo slovenski javni dolg (2018) je prikazati, kaj je poganjalo dogodke med in po krizi in kako je slovenski javni dolg dosegel vrhunec leta 2015, ter seznaniti bralca z njegovimi posebnostmi. V raziskavi smo analizirali in ovrednotili politične, gospodarske in družbene posledice naraščajoče zadolženosti Slovenije, tudi v povezavi z vprašanji privatizacije, pravne podlage za reforme, vključno s fiskalnim pravilom kot njenim vodilnim načelom, ter dinamiko moči, povezano s prestrukturiranjem slovenskega bančnega sektorja in vprašljivih spremljajočih stresnih testov. V tem kontekstu raziskujemo dinamiko moči v arhitekturi finančnih institucij ter družbeni, politični in gospodarski razvoj v obdobju neoliberalizma, v katerem živimo: izjemna krepitev pomena financ na globalni ravni in z njo povezan izbruh javnega dolga. Poleg tega želimo prispevati k novim spoznanjem o nerešenih debatah o ekonomiji dolga, zadolženi državi in povezani finančni krizi, v kateri je javni dolg bliskovito narasel v obdobju le nekaj let. V raziskavi poskušamo povzeti posledice finančne krize v Sloveniji in predstaviti »fiskalno krizo države« v evrskem območju ter možnosti za demokratično prenovo.

Poročilo želi pridobiti vpogled v dejavnike, ki so vplivali na zadolženost Slovenije v zadnjem času in podati pregled politike javnega dolga. Hkrati pa ponudi tudi priporočila, ki bi lahko omogočila večjo preglednost in vključitev vseh obveznosti javnih institucij v pravno opredelitev javnega dolga. Priporočila zagovarjajo tudi večjo vključenost civilne družbe in participativni mehanizem za javni nadzor dolga, ki lahko poda temelje za razmislek o odpisu nepravičnega dolga. Pomembne so tudi možnosti v okviru institucionalnih reform in reform finančnega sektorja, predvsem povečanje pooblastil Računskega sodišča in novi razmislek o manjšanju obsega finančnega sektorja.

Poročilo je bilo predstavljeno na dogodku “Kaj narediti z javnim dolgom?”. Javnih diskusij, ki bi združevale različne deležnike in soočale različne poglede na dolg ter vodenje politike, ni bilo prav veliko. Prihajajoča 10 obletnica propada investicijske banke Lehman Brothers, ki je zaznamovala začetek finančne krize, se zdi kot primeren čas, da spodbudimo razpravo med različnimi deležniki in s tem aktivneje vključimo civilno družbo v policy dialog, tudi ko govorimo o javnih financah. Javni dolg je namreč preresna in prepomembna stvar, da bi o njej govorili samo finančniki in ekonomisti. Na razpravi so sodelovali:
– Goran Forbici (direktor CNVOS),
– mag. Saša Jazbec (državna sekretarka, Ministrstvo za finance),
– Miha Jenko (novinar Dela),
– dr. Marko Kržan (sociolog, svetovalec Levice),
– mag. Jorg Petrovič (prvi namestnik predsednika, Računsko sodišče).
Mag. Ajda Pistotnik, samostojna raziskovalka in sodelavke projekta “Organizacije civilne družbe kot enakovreden partner pri spremljanju javnih financ,” pa je predstavila poročilo in priporočila, ki so bila tudi izhodišče za razpravo.

Prvi dogodek “Zadolženi – kako javni dolg spreminja naša življenja?” v nizu razmišljanj Finančna kriza in desetletje dolga, smo organizirali skupaj z GEP – Gibanjem za ekonomsko pluralnost. O javnem dolgu javnost ne ve veliko, poročanje v medijih pa je pogosto abstraktno in zvedeno na informacijo, da je dolg previsok, da ga je potrebno zmanjšati in da je zato potrebna privatizacija in varčevanje. To samoumevnost je potrebno postaviti pod vprašaj. Ste se že vprašali zakaj točno je naš javni dolg tako zelo narasel? Kam je šel ta denar? Komu smo pravzaprav dolžni? In ali kdo sploh spremlja kako in pod kakšnimi pogoji se zadolžujemo? Na okrogli mizi Zadolženi, smo razpravljali o tem, kako so ekonomski in politični odgovori na krizo v zadnjih 10 letih spremenili naša življenja, z gosti:
– mag. Jasmina Držanič (dolgoletna bančnica, sedaj svetovalka in publicistka),
– dr. Peter Klepec (filozof, raziskovalec na ZRC SAZU),
– dr. Bogomir Kovač (profesor na Ekonomski fakulteti in kolumnist),
– dr. Urban Sušnik (ekonomist, Gibanje za ekonomsko pluralnost).
Dogodek je povezovala mag. Ajda Pistotnik, samostojna raziskovalka in sodelavke projekta “Organizacije civilne družbe kot enakovreden partner pri spremljanju javnih financ“.