Cikel: Besednjak za novo dobo
Na njih smo pod vprašaj postavljali meje gospodarske rasti znotraj razumevanja sodobnih izzivov, s katerimi se soočata družba in okolje, spodbujali bomo razmišljanje o platformi odrasti ter skupnostno raziskovali alternativne politike in prakse. Dogodki so potekali vsako drugo sredo v prostorih društva Tabor. Na srečanjih smo razpravljali o različnih aktualno družbenih dilemah, ki se navezujejo na vprašanja stanovanjske politike, skrbi kot orodja boja proti zatiranju, podnebne pravičnosti, dostopnosti zdravstvenega sistema in možnosti emancipatornih politik danes.
Z nami so bile gostje, intelektualke in aktivistke, ki premišljajo in eksperimentirajo z novimi koncepti ter zagovarjajo drugačno in pravičnejšo družbo:
- Maša Hawlina, Prerastimo lastništvo?: je magistrska študentka sociologije o stanovanjskem vprašanju, ki se raziskovalno ukvarja s področji stanovanjske preskrbe, zadružnih modelov bivanja in neoliberalizacije mesta. Je aktivna članica Zadruge Zadrugator ter Inštituta za študije stanovanj in prostora. Stanovanje razume kot osnovno človekovo pravico in ne kot blago.
- Asja Hrvatin, Skrb kot praksa odpora: je socialna delavka, dejavna v avtonomnih prostorih in praksah samoorganiziranega socialnega dela, No border aktivistka in del kolektiva No Border Craft. Skrb raziskuje in misli kot politično dejanje, ki jo potrebno namensko organizirati kot prakso odpora, ki kot takšna omogoča preseganje hierarhij in transformacijo skupnosti v smeri gradnje avtonomije.
- Nicoleta Nour, Skupnostno reševanje podnebne krize: je aktivistka pri Mladih za podnebno pravičnost in študentka mikrobiologije v Ljubljani. Zanimata jo predvsem vloga in pomen organiziranih skupnosti pri reševanju podnebne krize kot so močne lokalne skupnosti ali organizirani delavci v sindikatih. Verjame, da morajo tranzicijo prilagajanja na podnebne spremembe voditi načela socialne pravičnosti.
- Sara Pistotnik, Država blaginje na razcepu in politike zdravja: je raziskovalka, ki zaključuje doktorski študij Etnologije, kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri svojem delu se posveča razumevanju različnih formalnih mehanizmov izključevanja v slovenskem zdravstvenem sistemu in dostopu do osnovnega zdravstvenega sistema.
- Lana Zdravković, Kako misliti emancipatorno politiko danes?: je filozofinja, politična aktivistka in performerka. Pri svojem delu problematizira konsenzualno demokracijo, ki se predstavlja kot edini legitimni nosilec politike. Raziskuje politične misli-prakse, ki temu imperativu kljubujejo in obravnava koncepte prek katerih lahko mislimo družbeno enakost.
Pogovore je moderirala Ajda Pistotnik, raziskovalka in vodja projektov pri društvu EnaBanda, magistra znanosti, ki se že dlje časa poglablja v različna družbena, ekonomska in politološka vprašanja glede onemogočanja ali pospeševanja družbene blaginje. Zanima jo odrast – platforma miselnih tokov, ki preizprašujejo smiselnost neskončne gospodarske rasti, ki povzroča podnebno krizo in veča družbeno neenakost. Njen raziskovalni fokus je ekonomija dolga.
Poudarek celotnega cikla pogovorov je poskus feminizacije politike in političnega prostora, skratka izvajanje politike na drugačen način, temelječ na vrednotah in praksah, ki postavljajo v svoje središče vsakdanje življenje, odnose, vlogo skupnosti in skupno dobro.
S ciklom pogovorov smo želili izzivati aktualne premisleke o družbeno političnih vprašanjih, osvetljevati ideje in prakse odrasti, ki si jih zamišljamo in ki so potrebne za radikalno preobrazbo družbe, ki lahko preživi edino znotraj planetarnih omejitev. Dogodki so nas spodbujali h globljemu razmisleku o potencialu idej odrasti s poudarki na političnih, družbenih in okoljskih bojih. Obravnavane tematske polemike so ponujale razmisleke že obstoječih, konkretnih, navdihujočih in alternativnih praks. Prav o teh želimo spregovoriti javno ter skupnostno premišljevati o zmožnosti nove političnosti. Skozi cikel pogovorov smo tako skupaj z gostjami ustvarjali besednjak za novo dobo, ki premišlja nove koncepte in spodbuja k akciji.
Prostor kjer bodo srečanja potekala, bo pomenil politično oživitev skupnostnega prostora, danes Športnega društva Tabor včasih Sokolskega doma, ustvarjanje novega mesta srečevanja skupnosti.
