Raziskava odkriti proračun 2019, Slovenija
Proračunske odločitve vlad – katere davke naj uvedejo, katere storitve naj zagotavljajo in za koliko naj se zadolžijo – vplivajo na raven enakosti v družbi ter blaginjo njenih članov, tudi na to, ali bodo najbolj zapostavljeni med njimi resnično dobili priložnost za boljše življenje. Zato je nujno, da vlade javnost obveščajo in vključujejo v odločanje o teh ključnih vprašanjih, ki vplivajo na življenje slehernika.
Raziskava odkriti proračun (OBS) je edini neodvisni, primerjalni in na dejstvih utemeljeni raziskovalni instrument, ki s pomočjo mednarodno sprejetih meril ocenjuje javno dostopnost podatkov državnih oblasti o proračunskih zadevah, uradne možnosti za sodelovanje javnosti v državnih postopkih sprejemanja proračuna in vlogo ustanov, ki nadzirajo proračun, kot sta zakonodajna veja oblasti in revizijski organ, v teh postopkih. Raziskava lokalni civilni družbi omogoča, da oceni, kako potekata poročanje in poraba javnih sredstev ter da se o tem posvetuje s svojo vlado. Pričujoča 7. izdaja Poročila OBS zajema 117 držav.
Preglednost
Ta del Poročila OBS meri javno dostopnost podatkov o tem, kako državne oblasti zbirajo in porabljajo javna sredstva. Ocenjuje spletno dostopnost, časovnice in celovitost osmih ključnih proračunskih dokumentov, in sicer s pomočjo 109 enakovrednih kazalcev, na podlagi katerih se vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk. Če država na področju preglednosti dobi 61 ali več točk, to pomeni, da najbrž objavlja dovolj gradiva za tehtno javno razpravo o proračunu. Slovenija je na področju preglednosti zbrala 68 točk (od 100) in se uvršča na 22. mesto med 117 državami.
Sodelovanje javnosti
Za izboljšanje upravljavskih postopkov ni dovolj preglednost. Če hočemo doseči pozitivne učinke, ki jih omogoča večja proračunska preglednost, je bistveno čim boljše sodelovanje državljanov.
Raziskava OBS ocenjuje tudi uradne možnosti za resnično sodelovanje javnosti v različnih fazah proračunskega postopka. S pomočjo 18 enakovrednih kazalcev, ki temeljijo na Načelih za sodelovanje javnosti Globalne pobude za fiskalno preglednost, analizira prakso državnega izvršilnega aparata, zakonodajne veje oblasti in vrhovnega revizijskega organa ter vsaki državi pripiše od 0 do 100 točk.
Slovenija je na področju sodelovanja javnosti zbrala 11 točk (od 100). Povprečje OECD-ja je 27, svetovno povprečje je 14 točk. Možnosti za sodelovanje javnosti v proračunskem postopku:
- 0/100 Oblikovanje (izvršilna veja oblasti)
- 22/100 Sprejemanje (zakonodajna veja oblasti)
- 0/100 Izvrševanje (izvršilna veja oblasti)
- 44/100 Revidiranje (vrhovni revizijski organ)
Priporočila za izboljšanje sodelovanja javnosti
Za nadaljnje izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo slovensko ministrstvo za finance sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
– Uvesti bi moralo poskusne mehanizme za vključitev javnosti v fazo oblikovanja proračuna in v nadzorovanje izvrševanja proračuna.
– Dejavno bi se moralo posvetiti ranljivim in premalo zastopanim skupnostim, bodisi neposredno bodisi preko civilnodružbenih organizacij, ki jih zastopajo.
Slovenski parlament v okviru sprejemanja letnega proračuna organizira javne predstavitve, vendar pa bi moral poleg tega sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
– Vsem članom javnosti oziroma vsem civilnodružbenim organizacijam bi moral omogočiti, da v okviru parlamentarnih obravnav predloga proračuna izrazijo svoje mnenje pred sprejemom proračuna.
– Članom javnosti oziroma civilnodružbenim organizacijam bi moral omogočiti, da izrazijo svoje mnenje v okviru parlamentarnih obravnav revizijskega poročila.
Računsko sodišče Republike Slovenije je vzpostavilo mehanizme, ki temu vrhovnemu revizijskemu organu omogočajo dopolnjevanje revizijskega programa. Za izboljšanje sodelovanja javnosti v proračunskem postopku bi moralo sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
– Vzpostaviti bi moralo uradni mehanizem za udeležbo javnosti v relevantnih revizijskih postopkih.
Za dodatno podkrepitev raziskave je osnutek vprašalnika za vsako državo preveril tudi anonimni neodvisni strokovnjak, v Sloveniji pa tudi predstavnik ministrstva za finance.
Za več informacij obiščete spletno stran www.internationalbudget.org/open-budget-survey, kjer boste med drugim našli tudi celotno metodologijo Poročila OBS, Globalno poročilo za leto 2019, ugotovitve o vseh analiziranih državah in aplikacijo za iskanje podatkov.
Medijske objave:
Vemo, kakšna družba si želimo biti? Mladina (7. 8. 2020)
Koliko moči ima javnost pri odločanju o javnih financah? Dnevnik, RTV SLO (2. 8. 2020)
Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni. VAL 202, RTV SLO (10. 6. 2020)
