Oder na robu

Oder na robu je dokumentarni film, ki je nastal ob 60 letnici kulturnega društva Pekre – Limbuš.

Filmska pripoved spremlja kulturni utrip krajev Pekre in Limbuš, katerih ustvarjalna energija se črpa iz korenin preteklega kulturnega delovanja krajanov in sploh vseh, ki so si skozi različna obdobja prizadevali ohraniti Dom kulture Pekre za namene povezovanja krajanov in amaterskega kulturnega ustvarjanja. Niso podlegli različnim pastem komercializacije. Film je koprodukcija kulturnega društva Pekre – Limbuš in društva EnaBanda, takrat še Smehomat.

Film ponudi nekatere zgodovinske teme, ki se tičejo gradnje in razvoja doma, z njim pa tudi kraja in ljudi. Posebej dobro je sprejet del o zgodovini filmske dejavnosti v domu, ki je bila v tistih časih izjemo razvita, glavni temi filma pa sta spremljanje in razvoj dogodkov v mladinski in odrasli gledališki skupini.

Po javnih predvajanjih in predvajanju na TV SLO, je bil film Oder na robu vključen tudi med vsebine zbirke Digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin, spletnega portala KAMRA.

OZADJE NASTANKA FILMA

Projekt je nastal kot stranski produkt bivanja filmske ekipe EnaBande, v Mariboru, kjer smo delovali kot video sekcija spletnega portala Življenje na dotik. Za potrebe snemanja kratkega absurdističnega videa Ronuald, smo naleteli na gledališko skupnost iz KD Pekre-Limbuš, katere umetniški vodja in režiser je znani slovenski gledališčnik Tone Partljič.

Sergej Lah, ki je v tem času že bil eden od vodij mladinske sekcije gledališča, je iskal možnosti, da se mladi bolj vključijo v dogajanje kulturnega doma. Želel je pognati filmsko delavnico, ki pa je privedla do 50 minutnega dokumentarnega filma.

Produkcija je potekala skorajda brez financ. Vključili so se zainteresirani krajani, velik delež sta opravila srednješolca Žan Žmavc in Miha Horvat pa tudi drugi, ki so se s snemalno tehniko spoznavali pri snemanju gledaliških predstav itd. Andrej Jurkovič, Drago Koletnik, Stanko Zorec in drugi.

Film je že v podstprodukciji požel različne odzive domačinov, pokazala se je namreč krhkost in kompleksnost male primestne skupnosti. Posebej veliko prahu je dvigovalo različno razumevanje dogodkov okoli vodenja mladinske gledališke skupine in tragičnega trenutka, ko eden od vidnih članov ansambla odrasle gledališke skupine in režiser pri mladinski skupini podleže bolezni.

Nekateri člani so menili, da bi moral film ponuditi več priložnosti za predstavitev odrasle gledališke skupine, saj je ta za kraj in kulturni dom zelo pomembna.